V objavi “V Štepanjskem naselju so morali narediti prostor za nogomet” na mediju ljubljanainfo.com je izjava MOL, kjer navajajo nekatere številke, ki so botrovale načrtu, da se baseball in softball igrišče in rugby igrišče v Štepanjskem naselju preoblikujeta v dve nogometni igrišči.

Da je nogomet bolj popularen od baseballa, softballa in rugbya, seveda ni nič presenetljivega. Absolutne številke zato seveda niso presenečenje. Morda je presenetljivo to, da ima nogomet v MOL samo 14-krat več registriranih športnikov kot baseball. Postanejo pa še bolj zanimive, ko jih pogledamo v kontekstu financiranja/investicij MOL v te športe.

MOL v izjavi zapiše: “V športni panogi nogomet je v Mestni občini Ljubljana 11 izvajalcev letnega programa športa z 89 vadbenimi skupinami in 1400 registriranimi športniki.” Število nogometnih igrišč, ki jih v razpis vključuje MOL, je 17 velikih in 8 malih. Če upoštevamo, da so starostne piramide športnikov v nogometu izrazito ploščate (pri NK Slovan je 68% registriranih športnikov starih 18 let ali manj, 47% pa starih 15 let ali manj), in v skupnem številu igrišč upoštevamo mala igrišča s faktorjem 0,5 (skupno torej 21 igrišč), to pomeni, da pri imajo pri nogometu 4,24 vadbene skupine oziroma 67 športnikov na igrišče.

MOL v izjavi nadaljuje: “… v športni panogi baseball in softball trije izvajalci z devetimi vadbenimi skupinami in 104 športniki.” Po planirani spremembi namembnosti bo v Ljubljani eno samo baseball in softball igrišče na Ježici (Park Tesovnikova), ki bo gostilo 9 vadbenih skupin oziroma 104 športnike.

Vpogled v dokument “IZVAJALCI LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V MESTNI OBČINI LJUBLJANA ZA LETO 2024”, dostopen na spletni strani Oddelka za šport, nam pokaže, da je 11 izvajalcev programa nogometa dobilo 12.224 ur na objektih MOL in 511.525 € finančnih sredstev, skupaj 3.042.125 €. To pomeni 137 ur na vadbeno skupino, 365 € na športnika, skupaj pa kar 2.173 € na športnika.

Po drugi strani sta v letu 2024 društvi, ki izvajata program v baseballu in softballu, dobili 560 ur na objektih MOL, 500 € finančnih sredstev oziroma skupaj 39.214 €, kar pomeni 62 ur na vadbeno skupino, 4,8 € na športnika, skupaj pa 377 € na športnika [1].

Po matematiki MOL ima nogomet prostorsko stisko s 4,24 vadbene skupine oziroma 67 športniki na igrišče, baseball pa te stiske pri 9 vadbenih skupinah in 104 športnikih ne bo imel. Z vidika dodatnih investicij v športno panogo pa je zagotavljanje dodatnih površin za nogomet izjemno drago, saj registriran športnik v nogometu MOL stane 5-krat več kot dodaten športnik v baseballu.

Odločitev MOL je težko razumeti tudi z vidika razvoja športa v občini, ko za 9% povečanje kapacitet v medijsko zanimivem športu zmanjša kapacitete drugega športa za 50%. Tak odnos je težko razumeti tudi v podjetjih, ki zaradi kontinuiranih investicij v svojega paradnega konja zamudijo priložnost razvoja novih produktov, še težje pa v javni sferi, kjer običajno pričakujemo večjo podporo za manjšinske dejavnosti, ki si svoj obstoj težje zagotovijo na trgu. Še bolj nenavadna je ta odločitev, če vemo, da soobstoj nogometa in rugbya ter tudi nogometa in baseballa v istem športnem parku ni nekaj nemogočega – če bi se odgovorni pri MOL prej obrnili na društva ali pa bolj odprte glave prebirali predloge, ki so jih dala, bi bil lahko pregovorni volk sit, pregovorna koza pa cela.

Seveda do konflikta takih razsežnosti med klubi in MOL tudi ne bi prišlo, če bi MOL držala obljube, ki jih je dala baseball in softball društvom, ki delujejo v Štepanjskem naselju, da jim bo zagotovila prostor za treninge za ledeno dvorano v Zalogu. Kljub temu, da tam MOL še ni lastnica vseh parcel, ki bi jih potrebovali za gradnjo baseball igrišča, je prostora dovolj, da bi se z manjšimi posegi vsaj začasno tam izvajal program treningov, ki bi klubom omogočil nadaljnje delovanje in predvsem manj slabe volje. Pa čeprav je seveda nekaterim težko sprejeti dejstvo, da je igrišče v Štepanjskem naselju v lasti MOL, čeprav so ga na kupu odpadnega materiala postavili z lastnim delom in skozi celotno zgodovino tudi praktično sami vzdrževali in nadgrajevali.

V Zvezi za baseball in softball Slovenije smo z MOL vedno sodelovali dobro, pa čeprav smo majhni in zato za MOL precej manj pomembni kot drugi veliki kolektivni športi. Po letih negotovosti so društva v letu 2020 končno dobila najemni pogodbi, tako da so igrišči vzdrževala sama in ju lahko prosto uporabljala. V zadnjih letih so lokalna društva v Ljubljani organizirala kvalifikacije za evropsko prvenstvo U23, evropsko prvenstvo v slowpitch softballu in kvalifikacije za Federation Cup, drugi kakovostni razred evropskega klubskega prvenstva. Število registriranih športnikov, ki je v času epidemije COVID upadlo, od takrat ves čas raste, žal pa je dobro delo prostovoljcev, trenerjev in igralcev ogroženo, saj zmanjšanje kapacitet na polovico brez dvoma pomeni upad števila na vseh področjih. Zaradi negotovosti pa ni mogoče podcenjevati niti dolgoročnega učinka, in to ne samo pri baseballu in rugbyu, temveč tudi pri drugih manjših kolektivnih športih, ki težko najdejo svoje mesto v kompliciranem mozaiku kapacitet MOL.

Izvršni odbor ZBSS

1. MOL očitno upošteva prijave na razpis 2025, kjer gre za 3 društva in 9 skupin – v letu 2024 je šlo za 2 društvi, nekaj manj skupin in športnikov, tako da so te številke realno nekoliko višje. Nazaj

Izjava kot PDF datoteka: Izjava za medije – Odgovor na navedbe MOL